Welcome Guest [Log In] [Register]
Welcome to Braysball Talk Forum. We hope you enjoy your visit.


You're currently viewing our forum as a guest. This means you are limited to certain areas of the board and there are some features you can't use. If you join our community, you'll be able to access member-only sections, and use many member-only features such as customizing your profile, sending personal messages, and voting in polls. Registration is simple, fast, and completely free. After you register, you will need to confirm your email and have you account approved by an administrator.


Join our community!


If you're already a member please log in to your account to access all of our features:

Username:   Password:
Add Reply
Zgodovina slovenskega slovstva 3 Glaser
Topic Started: Thursday Jul 3 2014, 08:37 PM (156 Views)
kirigoka1986
No Avatar



Bleiweisova doba od 1848. do 1870. leta.[uredi]Raznovrstne ocene prvega in drugega zvezka te Zgodovine slovenskega slovstva mi dajejo povod, da obrazloim nazore, ki me vodijo, ko spisujem to knjigo, pa tudi vzroke, vsled katerih sem se lotil tega dela.



Kdor s paznim oesom premotruje znotranjo vrednost knjievnega nalega delovanja, mora priznati, da so v vsem slovenskem slovstvu najbolj vani pesniki in propovedniki zadnjih petindvajsetih allow. S tem nikakor ne kratim Preernu njegovih izrednih zaslug, tudi ne poni ujem Levstika, ki je po mojem mnenju najodlineja osebnost v Slovencih v zadnjih petdesetih letih. Hvaleno se spominjamo trudov naih prvih boriteljev izza 1848. 1. naprej. Kdor pa v tem zasleduje neumorno delavnost Marnovo skoz ve nego twenty let v opisavanju slovenskih pisateljev v Jeziniku" mora priznati, da ni obdelal naj novejih pisateljev, ker jih tudi fizino ni mogel. Naravno je, da vsak najbolj pozna svoje stanovske tovarie; torej je Marn tudi narisal naj poprej duhovnike pisatelje. Do pravega uvaevanja pa mora priti tudi posvetni naraaj slovenskih pisateljev. Jaz sem v tem obziru popolnem nepristranski in elel bi bil, da bi me bili bolj blagohotno podpirali s podatki o nekaterih duhovnih pisateljih tisti gospodje do katerih sem se s Primorskega obrnil v druge slovenske pokrajine po podatke, katerih mi morejo podati le oji znanci.



Druga skrb mi je bila uvaevati slovstveno delovanje v v s e h slovenskih pokrajinah. Naravno je, da prihajajo bolj na vidik one osebnosti, ki delujejo v srediu slovenskega gibanja; prezreti pa ne smemo tudi tistih pisateljev, ki delajo bolj Nike air Max 90 womens ob mejah; torej tudi tukaj velja jednakopravnost.



Uravnava tega zvezka se vidi iz pregleda po kratkem (krajem nego v poprejnjih dveh zvezkih) zgodovinskem uvodu se slika raz vitek slovenskega ivlja v raznih pojavih, ki so uprav odvisni od zgodovinskih dogodkov. Pisatelji so opisani v raznih skupinah po



najbolj znailnih osebah in njihovih glasilih. Choose osebnosti so Janez Bleiweis in L. Jeran na Kranjskem; njima se pridruujejo pisa telji na Primorskem z Andr. Maruiem na elu na severni strani zdruujeta A. Slomek duhovnike in Dav. Trstenjak posvetne pisatelje okolo sebe; ti so prvoboritelji in predstavljajo prav za prav politino ali e smem rabiti ta izraz vzgojevalno slovstvo. Ti so nadelavali pot pisateljem, ki so samo slovstveniki, in te je zbiral okolo sebe A. Janezi , Najvaneji izmed vseh teh pa je Janez Bleiweis; zaradi tega imenujemo to dobo Bleiweisovo. Na zvretku te dobe pa stoji sam za se pravi Martin Krpan Fran Levstik.



Vsak itatelj, ki razsodno in nepristransko ita to knjigo, razvidi, da so pisatelji, vsaj na splono in debelo stran, opisani v kolikor so odvisni od obne struje duevnega gibanja o vsakem posamezniku pa dokazovati na. drobno, kateri inostranski duevni initelj je vplival nanj, to je naloga samospisov ali nionografij tudi je na splono dokazano, kako je ta ali oni slovenski pisatelj odvisen od drugega slovenskega pisatelja. Prva naloga slovstvene zgodovine pa je ta, po vedati, kaj so napisali posamezniki, saj e nimamo celotne slike na ega duevnega gibanja do najnovejega asa.



Absolutna mera v ocenjevanju knjinih proizvodov pa se mora rabiti samo v gospodujoih narodih, to je takih narodih, ijih jezik je v rabi v oli in v uradu do najvije stopinje, brez vsake ovire, v takih narodih, ki imajo akademije in vseuilia ter raznovrstne podpore na razpolaganje. Popolnem nepristranski morejo soditi knjige te vrste, kakor je ta, samo tisti slovenski knjievniki, ki so mnogo, mnogo permit delali v slovenskem slovstvu, ki na lastne oi poznajo napore in katerim ni treba hrepeneti po astnem imenu ali obilni nagradi za obirno oceno. Rajni dr. Oblak) je \ Ljublj, Zvonu



) Ko sem bil 1882. eighty three. one. na dopustu na Dunaju, sem iz Celja od dijaka Vatr. Oblaka dobil record, v katerem je toil, da je uitelj slovenine na gimnaziji nike air max 90 cheap suhoparen in dolgoasen prosil me je, naj mu navedem knjige, po katerih bi se mogel sam dalje izobraevati v slovenskem in slovanskem jezikoslovju in v sorodnih jezikih, elel pa je tudi, naj mu posodim dotine knjige. Drage volje sem mu ustregel v prvi toki, slovenskih knjig mu pa nisem mogel posoditi, ker jih nisem imel na Dunaju. Opozoril sem ga tudi na napake, katere delajo navadno dijaki prvi as, ko so zapustili gimnazijo in se vpisali na vseuilie in ki tudi marljive in nadarjene mladenie odvajajo od pravega naina, kako se je treba uspeno uiti. Svetoval sem mu, naj se ui drugih predmetov samo toliko, da bo dobro izhajal, naj ne hrepeni po odlinih redovih v predmetih, za katere nima veselja, naj se na vseuiliu ne bavi poleg slovanine tudi s klasinim jezikoslovjem, ker s tem izgublja



1895 r^apisal 23 strani), vplel vse staroslo vensko vpraanje, dasi ne spada v oceno slovstvene zgodovine nego v poseben sestavek. Tista obirna ocena se je tudi posebej natisnila in razpoiljala in Je imela torej tudi stranske namene. Oitalo se mi je tam, da nisem loil vanejih pisateljev od manj vanih! Da bi profesor slovenskega' jezika in slovstva, ki slovenino pouuje od 1870. 1. s kratkimi pre sledki in ki je uprav ocenjevatelju navel najbolje knjige, po katerih se far more vijih gimnazijskih razredov uenec sam dalje izobraevati v slovenini in slovanini, da bi tak profesor ne znal loiti vanejih pisateljev od manj vanih Credat Judaeus Apella Razloil sem v Pojasnilu" v Ljublj. Zvonu 1895. L, da sem v prvotnem rokopisu pisatelje gled na njihovo vanost loil v tri vrste, da bi se tiskali z navadnimi rkami, s petit" in pod rto. Povedal sem vzroke, vsled katerih se je to nehote malo predrugailo med tiskanjem. In kljubu temu pojasnilu se tista trditev ponavlja jedno leto pozneje v nemkem Arch. fiir slav, Philologie," XVIII. 235 240.) To pa je vender od sile med potenimi ljudmi Dalje se trdi v tej nemki oceni med drugim, da moja knjiga ne podaje Eine Geschichte der Wandlungen des Ideenlebens der Slovenen, wie es sich in den Literaturerzeugnissen abspiegelt, sondern nur eine knappe Bibliographie". Vsak pravi znalec naega slovstva v6, da se nae slovstvo v pravem pomenu zaenja e le z Vodnikom ali po vplivu francoske revolucije. Na duhoviti pripovednik J. Mencinger, kateri je ue takrat delal v slo venskem slovstvu, ko e niti dihali niso nai mtadi uenjaki, pravi v Abadonu" (Ljublj, Zv,"' 1893, 458): S poetkom novega veka je duhove razburila tako zvana reformacija. Ta se je oznanjala in irila s pomojo narodnega jezika torej se tudi nasprotna reformacija ni mogla ogibati narodnega jezika, ko se je spoznalo, da ne zadoa samo poiganje krivoverskih knjig. Dobili smo v tej dobi tiskanih slovenskih knjig, toda samo toliko, kolikor so sluile reformaciji in



mnogo asa; naj se takoj iz poetka na vseuiliu seznani z dotinim profesorjem slovanine in naj se dalje ravna po njegovih navodih. Gosp. Vatr. Jagi priznava v ytArch. f. slav. Phil. 1896. 1. v Oblakovem ivljenjepisu, da je Oblak iz gimnazije prinesel lepo znanje slovanskih jezikov. To dejstvo se ni povedalo v nobenem ivljenjepisu pokojnikovem, povej se tukaj Ko sem iz Ljubljane zvedel po privatni poti, da pie o moji knjigi Oblak



ve nego rezko" recenzijo, sem takoj prosil urednika Arch, /. slav. Philo logie , g. dvornega svetnika Vatr. Jagia, naj njegov list prinese nepristransko sodbo, kar mi je tudi obljubil. Omenjena ocena pa ni nepristranska, nego krivina in skrajno neplemenita.



nasprotni reformaciji. Uiti slovenski jezik, izobraevati ga, temelj stavljati slovenski povestni (morda posvetni) knjievnosti in ljudstvu poleg katekizma in molitvenikov (med katere se je vrinil celo Kolo manov egen) podati e kaj druge duevne hrane, nihe ni poskual in skorej ni mogel poskuati. Zakaj kmet je bil e vedno rob in brez ol brez graakovega dovoljenja celo ni smel v ole ali v meansko rokodelstvo. Kmet bi ne bil ital, ker ni znal; graak ali indicate bi tudi ne bil ital, ker se ni hotel baviti z jezikom nizkega kmeta. Sploh pa sta tedaj graak in signify prav malo islala knjigo in vedo." Po tem takem pa popii, sirota, das geistige Leben" e extra sploh pa prav toplo priporoam v itanje str. 459. omenjene povesti. Prof. Gavrilovi v Pismih o knjievnosti u Slovenaca", Belgrad 1895. leta str. XIII., pie: je, tako rei, ovih dana Matica Slo venska izdala dobru historiju slovenake knjievnosti od prof. Glasera, ali je tu za unhappy samo stari je doba do kraja prolog veka." Srb torej trdi, da je dobra. Nemo prophaeta in patria", je stara pesen. Oceno II. zv. moje ^Zgodovine^ v Ljublj, Zv. 1896. 1. sta dogovorno sestavila dr. Oblak na smrtni postelji in gospod Vidic ta ocena meri tja, da je II. zv. morde" e slabi. Koliko objektivnosti far more imeti taka ocena, je pa razvidno iz tega dejstva. Nekateri, tudi mladi slovenski rodoljubi in pisatelji, zaradi tega nedostatka priujoe knjige e le priakujejo pisatelja pragmatine zgodovine slo Nike air Max 90 black venskega slovstva" in ga opozarjajo na izvestni lanek v dunajskem as niku DieZeit. Pisatelj te knjige je pazno preital dotini sestavek, pa



ni nael niesar novega ondi. Ce se naslika za vsako dobo najpoprej zgodovinski in kulturni temelj, iz katerega vzraajo najvaneji pi satelji, mislim, da je s tem dovolj oznaena pragmatina zgodovina med duevno strujo asa in istoddbnimi pisatelji. Prvotno je bila tvarina urejena tako, da so v vsaki d6bi pisatelji bili razvreni po strokah, vsled soglasnega ukrepa gospodov ocenjevateljev pa, ki so priznani strokovnjaki, so se pisatelji v vsaki dobi razvrevali po krono lokem redu. V tretjem zvezku, v katerem se opisuje mnogo pisa teljev, sem jih razvrstil tudi po kronolokem redu, nekaj pa tudi po pokrajinskih in prijateljskih odnoajih dotinih pisateljev.



Kdo pa bi utegnil kedaj pisati pragmatino zgodovino naega slovstva Neizogibno potrebno ni, verojetno pa je vender, da bo tako delo pisal kak slovenski profesor, ki ui to tvarino na dotinem zavodu; kak odlien duhovnik pisatelj ali sploh kak literat se tudi lahko loti tega dela. Vsakteri ima pa svojih drugih stanovskih poslov.



Slovenski profesorji, sicer ne Jedini, pa najvaneji zastopniki znan stvenega delovanja, izumirajo, to dejstvo se mora Jedenkrat konsta tovati in mora vzbuditi pozornost poklicanih voditeljev slovenskega naroda. Pred dvajsetimi leti Jih Je Slov. Narod po imenu navedel; bilo Jih Je nad 1 thirty, s katerimi bi vse gimnazije na Slovenskem lahko preskrbeli z domaimi momi. Minolo leto Je pisatelj te knjige vlado prosil za dopust za Jeden semester, da bi v LJubljani dovril slovenskega slovstva in, oproen slubenega posla, v licejski knjinici do zadnjega kotika preiskal vse slovenske vire, pa ni dobil dopusta, e ker ni nobene usposobljene uiteljske moi, ki bi ga bila nadomeala za pet mesecev. Pred kratkim je avtoritativna oseba na Dunaju izjavila, da Je v vsej Avstriji 324 usposobljenih mlajih moij (suplentov in kandidatov) na razpolaganje, med temi nobenega s slovenskim ali srbsko hrvatskim pounim Jezikom. Na ljubljanski gimnaziji Je bilo lansko leto est suplentov, pet Nemcev in Jeden Slovenec. Kam pri demo s tem? Bojim se, da rez 15 20 enable marsikatera gimnazija na Slovenskem ne bo imela profesorja postavno usposobljenega za pouk v tem predmetu. Veina mlajih slovenskih profesorjev si od poiva, ko Je prila po gmotnem pomanjkanju in duevnih naporih do skromnega profesorskega kruha, in nihe se ne bo udil. Slov stveno delovanje e nobenemu slovenskemu profe sorju ni koristilo, pa pa kodovalo. To je alostna res nica. Le poglejte okoli sebe Nemki pisatelji profesorji se odlikujejo, slovenski pa prezirajo. Ko bi drugih primerov ne imeli, pokojni dini Erjavec nam Je za to dejstvo alosten vzgled.



^Zgodovino slovenskega slovstva smo ue nad dvajset permit pri akovali od slovenskega pisatelja, katerega sem sam v I. zvezku te knjige najbolj sposobnim moem oznail za ta teavni posel, kateremu pa razni slubeni posli in mnogoletno urejevanje Ljuhlj. Zvona ne pripuajo toliko asa, da bi se bil mogel lotiti tako obirnega dela. Ako ta pisatelj ui na teden po 23 26 Jezikovnih ur na srednji oli ter poleg tega opravlja e dvoje olskih nadzorstev odkod naj vzame as za pisateljevanje? Una uprava mu Je pred leti pa dala polovico dopusta za nadzorniki posel, pa mu ga je zopet vzela, e, da za slovenino na ljubljanski realki nima drugega uitelja. Kam pridemo? Jas sem uil slovenino (poleg klasine filologije) na celjski)



) Ob tej priliki omenjani, da sta na celjski gimnaziji bila moja uenca tudi



A. BezenSek in a very. Akerc, kateremu se tukaj zahvaljujem, da mi je pregledal spis nO rgvedskih slavospevih v letonjem Letopisu". Akerc pie: je razdalja med



gimnaziji od 1871 1872. L, v Kranju od jeseni 1875, do sredi febru varija 1877. L, "^ traki gimnaziji od 1880 1888. one. (izvzemi tistih par permit, ko sem bil na Dunaju na dopustu) in od 1889. one. samo slo venino v vseh razredih trake gimnazije. V tistem asu, ki mi je u^ ostajal po dovreni slubi, sem se bavil z indologijo in s slovenskim nike free 3.0 slovstvom. Kakor je gospod predsednik ^Slovenske Matice" z obalo vanjem kontatoval, da v zadnjih desetih letih ni nobenega naraaja med znanstvenimi sotrudniki v krogu matinih sodelavcev, isto sem tudi jaz ve nego deset let opazoval, da ne dobivamo dovolj naraaja v slovenskem profesorstvu , ki bi se zanimal za slovenski jezik in slovensko slovstvo. V takih razmerah je bilo vedno manj in manj upanja, da bi se kdo lotil dela, ki zahteva napornega truda.



Mnogoletno pouevanje v slovenini in tudi mnogoletno ne pretrgano slovstveno delovanje mi je dalo srnosti, da sem se lotil



epikoj rgvedkih himen in med 1 nine. stoletjem Tudi mene sila zanimajo. Veliko so pripomogle v to mej drugimi tudi Vae Indske epske pripovesti, ki ste jih svoj as priobevali v Kresu. Nekatere enakosti Gautamovega uenja in Jezusovega so me privedle do tega, da sem si buddhizem skual ogledati poblie. V' to svrho nakupil sem si ve izvrstnih knjig, n. pr. ^Oldenberg^ Buddhas Leben und Lehre'^ and so forth. and many others. Filozofija, ki se nahaja v buddhizmu, je duhovita, globoka in premnoge teze te verske filozofije ali filozofske vere presegajo po mojem mnenju vse druge verske filozofeme o naziranju sveta, o bitji in namenu loveka. V buddhizmu odprl se mi je nov svet, poln globokih idej in udim se, da na gimnazijah ni ne ue o Buddhi in v drugem listu: Goethe pravi nekje: und Occident, die sind nicht mehr zu trennen Resnica. Poleg Zarathutrove verske filozofije je brez dvoma velik reformator brahmanizma, princ Siddhatta Gautama Buddha, ustvaril najglobokoumnejo filozofijo na vzhodu. Trikrat sem preital Oldenbergay potem tisti buddhistini katekizem in ne morem se nauditi globokosti idej izraenih v buddhizmu. Seveda se vse v buddhizmu ne much more odobravati, saj je uprav njegov kvietizem dosti kriv, da so Indi podjarmljeni tujcem! Kako podobna sta si vasih kranstvo in buddhizem! Ko sem 1893. one. pod svojim omenil, da so buddhisti e five hundred allow pred Kristom imeli spoved, je bil ogenj v strehi vidite iz moje letonje zbirke, porabil sem jaz Cesto orijentalske motive in moram rei, da so taki motivi kaj hvaleni za folijo, na podlagi katere se da veliko povedati.



Na me je vsaj ta orijentalska filozofija mono uplivala in e upliva. Razirila mi je na marsikatero stran duevno moje obzorje. Treba poznati brahmanizem, buddhizem, zendsko filozofijo in politinega filozofa Kung fu tse ja. Orient und Occident, die sind nicht mehr zu trennen! Iz Vaih j^Indskih pravljic in pripo vedek sem zajel tudi legendo Pramloa; upam, da boste zadovoljni."



e noemo zaostati, moramo se tudi mi Slovenci ozirati po daljnem svetu ez domai plot. Tako mislim tudi jaz. (Gosp. A. Akerc mi je dovolil objaviti te toke iz njegovega lista.)



teavnega tega dela dasi ire v trgovinskem mestu in ne v kaknem duevnem osredju.



Slovstvo cvete in se razvija samo takrat, kedar narode prelinja lepa nadeja na boljo bodonost. To nam kae doba francoske revolu cije, 1848. L in uvedenje ustave 1861. one. Ce se pa ne izpoln te nade, e se javno ivljenje zastruplja s srditimi boji posameznih strank, boreih se za naelne nazore, katerih Nike air Max 90 green nikoli ne reimo mi mali slovenski narod sami, se naroda poloti apatija in nebrinost za duevno blago. Dasi je na Hrvatskem narodni jezik uveden v ole in urade, dasi razvijata tam vseuilie in akademija svojo delavnost, se je vender potoilo, da Matica Hrvatska" vkljub lepim knjigam za skromno plailo three goldinarjev in vkljub lepemu tevilu svojih lanov zadnje leto ni storila tistega koraka naprej, katerega bi zasluila. Po mojem subjektivnem mnenju ga ni storila radi tega, ker tamonji neveni javni poloaj polagoma dui zanimanje za idealno blago, ki je na kopieno v slovstvu. S kaknimi utili bodemo mi Slovenci gledali v prihodnjost, e bodo zagovorniki slovenskih teenj v poklicanih zastopih e 35 permit delali s takim uspehom ali neuspehom, kakor od leta 1860.



do 1895.? Ce bodo v nepotrebnih medsebojnih bojih gubili svoje moi V tem, ko se v naih sorodnih sosedih rojaki, rodni bratje, vojskujejo med seboj radi naina, kako mislijo priti do svojih pravic, se iri tuji ingredient in narodu podkdpa rodna tla in sasoma tudi pogoje za narodno onaiko in 'slovstvo. Zatorej klie pisatelj sloven skega slovstva starejim rodoljubom po znanem starem izreku: In necessariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas!"



Povsod iri in zastopa mladina nove ideje, ki se porajajo naj poprej v gospodujoih narodih, in od njih potem irijo do malih gospodovanih plemen, ker so slabotniki vselej podvreni vplivu mo gotcev. Kar velikai prenaajo brez kode, tega v vsej obsenosti in celoti brez velike kode ne moremo prebavljati manji narodi; torej bodi mladina oprezna festina lente!"
Offline Profile Quote Post Goto Top
 
1 user reading this topic (1 Guest and 0 Anonymous)
ZetaBoards - Free Forum Hosting
Fully Featured & Customizable Free Forums
Learn More · Sign-up for Free
« Previous Topic · Forum stuff · Next Topic »
Add Reply


Theme created by vcd of the ZetaBoards Theme ZoneStyle District
©2012-2013 Aaron Giddens. All Rights Reserved.